|
USPEHI SPODNJEŠTAJERSKIH SLOVENCEV V TAAFFEJEVI DOBI
Gospodarske, socialne, kulturne in politične razmere na Spodnjem Štajerskem v času Taaffejeve vlade (1879–1893)
 Raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v
Ljubljani, asistent dr. Filip Čuček, ki se je v zadnjih letih razvil v dobrega poznavalca politične zgodovine slovenskega in srednjeevropskega prostora, je v svoji knjigi natančno prikazal uspehe in težave, s
katerimi se je lahko pohvalila slovenska politika na Spodnjem Štajerskem v času vlade grofa Eduarda Taaffeja (1879-1893). Čeprav je bil odnos vlade do kulturnih in gospodarskih potreb Slovencev na
Spodnjem Štajerskem veliko bolj zadržan kot v osrednji slovenski deželi, na Kranjskem, pa je po mnenju avtorja tudi štajerskim Slovencem uspelo bistveno spremeniti neugodne razmere na številnih
področjih družbenega življenja. Navzven enotna »narodna stranka«, organizirana v leta 1882 ustanovljenem Slovenskem političnem društvu, ni dosegla le izjemnih uspehov pri uveljavljanju
slovenskega jezika v šolah, uradih in javnem življenju, ampak je relativno hitro izničila v prejšnjem obdobju opazen vpliv nemške (liberalne) stranke na slovenskem
podeželju in od deželnozborskih volitev leta 1884 že začenjala »napad« na mesta in trge. Opazne politične uspehe je spremljal tudi slovenski napredek na gospodarskem
področju, ki se je kazal v hitri rasti slovenskih posojilnic in krepitvi slovenskega meščanstva po premoženju. Po mnenju avtorja je narodni stranki zlasti na celjskem
območju v dobršni meri uspelo demantirati oceno predsednika celjskega sodišča Heinricherja, ki je ob ustanovitvi celjske Posojilnice (1881) samozavestno trdil:
»Kapital in inteligenca na Spodnjem Štajerskem sta nemška in morata nemška ostati.« To pa je bil tudi glavni vzrok za radikalizacijo nemške politike na Spodnjem
Štajerskem in zaostrovanje nemško-slovenskih odnosov, ki so ob koncu Taaffejeve dobe zlasti v Celju dobivali vedno bolj ekscesne oblike.
|
