|
Slovenska politika na Štajerskem v letih 1900–1914
Branko Goropevšek
… Kot je lepo prikazal avtor v jedru svoje knjige, se je med obema
slovenskima meščanskima blokoma po letu 1907 vnel enako hud boj za politično prvenstvo, kot je bil dotlej značilen za Kranjsko. Zaustaviti ga ni uspelo niti starim “slogaškim
politikom”, ki so se povezali v konservativno Stranko zedinjenih Slovencev (dr. Miroslav Ploj) in ustanovili Spodnještajerski narodni svet, niti vedno hujšemu pritisku nemškega nacionalizma, ki je s
pomočjo nemških “obrambnih” organizacij (Südmark in Deutscher Schulverein) načrtno gradil “nemško mostišče” od Šentilja do Maribora. Iz tega boja je izšla kot popolna
zmagovalka katoliška Slovenska kmečka zveza z dr. Antonom Korošcem na čelu, ki je na deželnozborskih volitvah 1909 osvojila vse možne slovenske mandate - razen enega. Vpliv Narodne stranke na čelu z dr.
Vekoslavom Kukovcem je bil omejen na mesta in trge, pa še to v glavnem na celjskem območju. Tudi tradicionalno liberalno usmerjena Savinjska dolina je na
državnozborskih volitvah 1911 en bloc volila katoliško… Druga pomembna kvaliteta knjige tiči v dejstvu, da prinaša potreben korektiv pri presojanju slovenskega
liberalizma takratne dobe. Medtem ko je bil slovenski liberalni tabor na Kranjskem tako rekoč od formalne ustanovitve Narodne oz. Narodno napredne stranke 1894.
v razpadanju (NNS je imela izjemno ozko socialno bazo, nobenega pravega posluha za reševanje socialnih problemov kmeta in delavstva; nasprotovala je politični
demokratizaciji, svoje politično delo pa je usmerjala v “farško gonjo”), je bila štajerska Narodna stranka po svojih političnih in socialnih nazorih bistveno
naprednejša: imela je večji čut za tegobe kmeta in delavca, bila je za uvedbo splošne in enake volilne pravice. Toda zdi se, da je nastala prepozno, v času, ko je
- po zaslugi dr. Antona Korošca - večji del slovenskega političnega prostora že zasedla katoliška Slovenska kmečka zveza. Svoje je dodala aktivnost liberalno
usmerjene “štajercijanske” Napredne zveze, ki je s poudarjanjem sloge med Nemci in Slovenci ter izrazito protijugoslovansko politiko v letih pred prvo svetovno vojno
zlasti v Štajerskem Podravju postala upoštevanja vreden politični faktor.
|