|
 Tatjana Rozman se v svoji knjigi ukvarja s preučevanjem vloge
kastratov v baroku. Kot sama pravi, gre za obroben pojav, ki pa ga lahko z natančno zgodovinsko, umetnostno zgodovinsko in filozofsko analizo uporabimo tudi za razumevanje kulturno zgodovinskih
procesov zgodnje modernosti. Avtorica predstavi njihov pojav na opernih odrih od renesanse naprej, vrhunec petja kastratov v 18. stoletju in obenem analizira razloge za njihovo izginotje konec 18.
stoletja. Pojav kastratov analiza v odnosu do telesa, še posebej pa se osredotoči na vprašanje, zakaj je barok kastrata sprejel, klasicizem pa ga je zavrnil. Pri tej analizi se avtorica opre na poglobljeno
raziskavo značilnosti renesančnega in baročnega telesa, odnosa do spola in ženskega telesa, analizo pojava opere in razmerja telesa do glasu. Tako skuša pojasniti, »kako je odnos do kastratov simptomatično
razgrnil ozadje neke kulturne tradicije, ki v sebi razprostira celo paleto različnih fantazem, strahov, ki se kot njen materialni učinek izražajo na vsakokratnem odnosu do telesa«.
dr. Bojana Kunst
|
